V utripu tvojega obstoja

Kot kaplja padem v reko krvi, spremenim se v ogenj, strasti, ustvarjam toploto, pospešim utrip, povišan zdaj tvoj je pritisk. Kot tiha misel brišem spomine, ustvarjam za naju svet iluzije, v njem dovolim ti vse kar si želiš, v kraljestvu užitkov z menoj živiš. Kot strela pošiljam vate signale, da telo se v celoti vname, viden plamen je iz tvojih oči, lačen mene vzameš si. Kot dih te počasi mirim, vse v notranjosti tebe topim, občutiš mehkobo, vse se spreminja, ni telesa, je le energija. Dvignem se iz samih globin, s seboj vzamem tvoj mir, ponovno občuti se dotik teles, ko vrneva se na zemljo z nebes.