Morje noči

Med hišami se sprehajajo dolge sence odsevov iz teles. Roke tipajo, drsijo in božajo. Stiskajo kljuke, odpirajo vrata v srce. Z bistrimi zrkli zrejo v kukala. Iz obeh strani se vrača topel odsev. Le v snegu senčna sled stopala ostane. In včasih v zraku napev. Odsev utrujenega očesa in razpoka v ogledalu, ki teče prav preko srca. Nevidne solze polnočnega joka. In zjutraj mora pozabljenih sanj. Grleno mrmranje urokov. Zaklinjanje, že zdavnaj pozabljenih vraži. Pod strehami sveta spijo sive ptice. Pod pticami - krhka jajca laži. Včasih najdeš list tople dlani. In v dlani zajet tolmun iz besed. Žejno piješ in se zahvaljuješ bogovom noči. Blagoslovljen...? Ali preklet...? Včasih se ti zdi, da si videl oči. In v očeh dolgo, dolgo senco odseva teles. Roke drsijo in plujejo preko morja noči. Svetilnik je daleč. Obala le črta v očeh.