Izteka se čas sivih oblakov Mir ledenih rož se umika žuborenju novih hrepenenj novim sanjam o prihodnosti Sonce ... ožarjaš in spet greješ mrzle skrivnosti morij da poiščejo nove čiste obale da se na njih rodi novo življenje nove še lepše sanje ki si nam jih položilo v zibelko ... takrat davno ... Izvabljaš še zaspano življenje iz najglobljih temin matere Zemlje ...kličeš k brstenju in zbujaš pomladne cvetove da zažarijo da zadišijo da o Tebi ... ki tako dobro Te poznajo ... spregovorijo Sonce čudovito ... metulj
#Poezija
Čas

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Srečanje
