#Poezija

Zaupaj v ljubezen

Mirjana Gabrovec1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Zgrnili črni so se oblaki, udarjajo strele z vseh strani, dež, toča - boli, tvoj nemir v moji duši. Odpirajo tla se pod nogami, razdvajajo se poti, dvom, strah - tema pred očmi, moje srce luč ti bo v temi. Od podivjane reke krvi, utrip kar ponori, misel polna je zablod, v mojem objemu najdeš pravo pot. Tvoja dobrota ne pozna meja, včasih v past ujeti se zna, a nikdar ne obžaluj, z roko v roki z menoj potuj. Samota, neprespane noči, hrepenenje, žalost, skrbi, takrat solza utira si pot, v mojih očeh našel boš moč.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

4

ljudmil
Močno duhovna oseba ste.Muza pa dela svoje. Uživam. Lep pozdrav.
Mirjana Gabrovec
Odgovor na komentar: ljudmil
Ljudmil V srcu je radost, da se vas je tako močno dotaknila. Kadar gre za pesmi, ki nosijo velik del mene, mojih občutij, tega kar sem, bom s težavo rekla hvala za prijazen odziv. Takrat vam bom preko misli poslala Utrip radosti. Upam, da ga boste zaznali za tole pesem, kakor tudi za pesem Ime mi je. Lep pozdrav Mirjana
ljudmil
Odgovor na komentar: Mirjana Gabrovec
Mirjana, Hvala za odgovor. Močan božanski ogenj v vsakem človeškem bitju gori. Božanski ogenj človeška bitja povezuje in na velika dela navudušuje. Ujel sam tvoga duha utrip in za hip življenje je zrežiralo to zgodbo. V Nedelo ko sem napisal komentar na tvoje pesmi začutil sam bolečino v ledvici. Čez noč bolečine so se stopnjevale, zdravila niso pomagala.. V Ponedeljk sam delal in trpel bolečino. Noč pa je prinesla še hukjše bolečine. V Torek sam se oglasil zdravniku. Pomisli sam “Orel katei visko med skalami živi, ko mu oslabijo moči, ko ga družina zapusti, sam sebe presudi. Ne dovolji vrani da se nad njim maščuje, niti golobu da likuje“. Človek ne bi smel biti nič slabši. Ko mu se poslabšaju moči, ko ga družina zapusti, naj sam sebe presudi. Ko sam odhajal iz zdravniške ordinacije nekaj se je v meni zgodilo. Bolečine so nenadoma nehale, moči se vrnile. Počutil sam se lepo. Pomislil sam „Moji prijatelji so mi z pomčjo božanskeg ognja pomagali, in nove moči poslali“ Za gotovo so vpršali „ Ali orel ki v tebi živi,za novimi horizonti ne hrepeni“ ? „Pošiljmo ti nove moči“.“Poleti“ !“Nebo se tvom novem letu veseli“. Edino vredno premoženje ki ga imam, so prijatelji ki jih znam, ali še nepoznam. Lep pozdrav. Ljudmil
Prejšnji članek na to temo

Kako lepo