Solo grad

Ni bilo, ker nisem videl, ni prišlo, čakal sem v vati iz medu, se je sladkala, je rezala in mize brisala zelene. Vozli, odvita krmila, rezana, dišeča bodrila, vse, da mine, zase je bilo dovolj, vase, da je bolj, lagala, gledala jaz pa ob sebi sedel, metulje jokal. Morje iz kota je šelestelo, preproga prašna je kričala kri, vzeto dala je znojenje, za vrati, vzela nič in tri in šla.