Plovba

Ko veslaš valove, obrni hrbet vetru, postavi se kot jadrnica, ki se zapleta v gibanje zraka. Če te tuja sila odnese med čeri in če ti sončna ura nagaja, da ti spremeni naklon časa, se obrni k notranjemu zakonu. Tu deluje posebna vetrnica. ki se ne obrača po vetru. Tu tiči kompas, pribit na tvoje telo, ki skrbi, da ne boš utonil. Nobena tuja sila ob tvoji arhitekturi, te ne bo varovala pred privijuganimi podivjanimi vodami in črvojedimi hlodi, le tvoja algebra, ki sveti odznotraj. Pribij zavorne poti svoje plovbe na sonce in spusti sidro globoko v svoje stare zabrazgotinjene rane. Sonce ima na svojem vozlu bogoskladja žarek zate. Pluj s pozabljeno mislijo, ki ti bo povečala črke modrosti: »Skrbi sam zase!«, kajti na filmskem traku je veliko nezgod, ki te poučijo, naj se prej izravna gladina hlastave vode, ko se odpravljaš na pot. www.tatjana-malec.si