Spat se odpravljam na meglice jesenske, ovit v noči temne, v hladna jutra vstajam; drugačen se prebujam, brez miru sem, v sebi nisem svoj..pri sebi, težko veke odpiram; nič mi ne gre od rok, povsod iščem glavo, hodim okoli brez nog, sem kot razdejanje pravo; česar se lotim, je polomija, najraje bi šel kar spat, vse mi gre nekam tja, spal bi do..vse do takrat.
#Poezija
Spat se odpravljam...
Skupnost Pozitivk
Komentarji
1njega je odpeljala,
da bi me prizadela,
ranila, saj je vedela,
da sem ga imel rad,
saj me je zadnje čase
samo še on razumel in jaz njega,
Mula hi, si ok? jaz bedim..sivim, hi, hi
tebe ni, ma ki si bjoda..mona? oštja,
pupa čo..
Kanika
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Večna dilema...
