Rad bi jokal, pa ne morem, Da mi dušo izperejo solze, Solze bele biserne, V meni vedno huje je. Strah v meni je prisoten, Se prihodnosti bojim, Pazim da ne izgubim, Tistega kar močno si želim. Kot da boben bi razbijal, V moji glavi glasno je, Kot bi večno se sekiral, Upanje še vedno je nekje. Pa pomislim le na eno, Kar prikliče mi nasmeh, Še nekje je tistega ostalo, To ljubezen prava je. -iBoY-
#Poezija
Strah

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Reci zakaj sedaj...
