#Poezija

Reci zakaj sedaj...

kanika591 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Reci mi ljuba, da sem kriv za vse, saj vem, da nisem popoln, da ne razumem te.. vseh odklonov nekega časa in da o njih nimam besed..odgovorov; reci zakaj sedaj tvoj molk, čemu, povej, kaj nimaš več besed za naju dva, kje strast je, ljubezen…romantika, si mar vse tvoje.. najino utopila za večno..vselej; reci, prav potiho mi šepni na uho, kot nekoč mi nežno..tiho reci, da nisem kriv, ker te ljubim in da je že vse to za mano, da sem zopet spočet v tebi in da spet sem živ; da na ostankih najinih čustev…pogorišča, kot ptič feniks bom iz pepela vstal, in da ponovno v tebi…srcu tvojem bom zrasel kot nov cvet, nagelj…vrtnica, rosna..rdeča; zaupaj mi ljuba..draga, je v tebi še kaj moči, da stopiš z menoj v smeri sonca..vetra, da poiščeva s skupnimi, notranjimi močmi kraj, kjer bo moja…tvoja nepopolnost nična.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

7

Ljuba
Kaj naj ti rečem, kanika, pa saj sam še predobro poznaš odgovor! Pozdravček Ljuba
Ljuba
Odgovor na komentar: Ljuba
Eh, da ne bo kdo narobe razumel - slučajno sem Ljuba in slučajno bi čisto lahko nekomu takole odgovorila! A ta nekdo ni kanika! Pozdravček Ljuba
Ljuba
Odgovor na komentar: Ljuba
Sicer pa - kanika - tvoja pesem je prečudovita, globoko se me je dotaknila! Pozdravček Ljuba
kanika59
Odgovor na komentar: Ljuba
Kot slap divje reke padam v globine njene poti..struge, ujemam…poskušam se, ne gre, vse globlje izginjam, se pogrezam; lp, fp-Kanika
Ljuba
Odgovor na komentar: kanika59
Ujela te bom tam nekje spodaj v razburkanih globinah ranjenega srca in se pogrezala s tabo v nebo... Pozdravček Ljuba
kanika59
Odgovor na komentar: Ljuba
Dež..megla jesenska po okolici se plazita, silita v sobico…vame, v dušo mojo, skozi napol odprto okno, me obdajata z melanholijo; Hi Barbi, nisem byba Francka, hi, hi, v meni je Kanika-Mahabharata, snskrt, v meni je duh Pohorja, jezera Črnega; lp, fp
kanika59
Odgovor na komentar: kanika59
Pomladne meglice se dvigale so, iz njiv sveže oranih, beli so češnje cvetovi v soncu pomladnem blesteli, svoja so nastavljali lička, toploti življenja iz neba podarjeni, v jutru ranem, žarki so sonca, skozi veje dreves, mavrično igrali, vigredi ples, ustvarjali čudovite prizore, skozi gozd, tod so hoteli. "Reci zakaj sedaj" lp, fp
Prejšnji članek na to temo

Takrat, ko odideš...