Med kristali bleščečimi leživa, sva oni, sva del tistega prostora, livad polnih, obloženih z njimi, svetlečimi, kričečimi, kapljicami, krhkimi kristali. Vsak gib najin, odsev, se lomi v tisoč podobic, majhnih obrazov nama podobnih, mavrično obarvani spektri barv, ljubezni izziv, nešteto dokazov. Kot skozi prizmo mi kažeš njo, sliko njeno, sončni žarki se lomijo , vidim jih več, čutim tvojo bližino, lepoto, vonjam njen vonj, žametno mehkobo. V dlani jo nežno ujamem, v objem, da se ne razlije, izgubi, razleti kot kaplja kristalna, jo božam, poljubljam njeno vlažnost, njo, vsa si, ki me želi.
#Poezija
V dlani...

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
V pšenični njivi
