Napisal sem ti pesem o tvojih sinjih očeh, iz katerih je nekoč ljubezen lila name, medtem ko tvoj nasmeh občutek mi dajal je, da hraniš ga le zame, da zame hraniš smeh igriv svoj, ne vedoč, da kmalu ti ga vzame nezasluženo gorje. Napisal sem ti pismo, da ljubim te neskončno, da vedno te bom ljubil kraljico svojo sončno, prelestno lepotico, ki zdaj sem jo izgubil. Še tvoj obraz lebdi vse dni mi pred očmi, še tvoj nasmeh razžira mi dušo vse noči. Le kje se smrt obira!
#Poezija
Napisal sem ti pesem
Skupnost Pozitivk
Komentarji
3Žefran
Zdaj ti lahko jaz enako napišem: Kamo sreče, da bi meni kdo takšnele lepe pesmi pisal:). Lepa je, le zadnji stavek mi ne sede. Smrt pride sama po sebi, ne kliči je le zaradi lepote čustev, ki spijo budno v tebi. Vem, da so boleča, vendar še zdaleč niso razlog za smrt. Smrt pride in vzame in je za vedno..nespremenljivo, vsaj zame. Ljubezen pa preseneča, zato pusti, da te najde vse kar te še mora:)
pozdravček od mene:)
Veš Nuška, včasih si resnično zaželim kar zaspati za večno.
Brez ljubezni je moje življenje tako prazno, boleče, grenko.
Služba, družina, prijatelji mi sicer nekako zapolnijo dni,
a manjka mi tista bistvena esenca življenja.
Brez nje sem kot posušen list, ki ga veter brezciljno premetava.
Lep pozdrav Žafran
Vem, ja. Sej zato smo pa mi tukaj, da te držimo, da ne padeš in ne obupaš nad življenjem, kajti res je lepo in dragoceno, prepredeno iz temnih in svetlih niti in tako nepredvidljivo. Lepo bodi!:) Še Enkrat
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Vračanja in selitve
