Zakaj le tedaj, ko izgubimo razumemo vrednost izgubljenega?! Zakaj ne čuvamo sreče v trenutku, ko jo držimo v svojih rokah?! Zakaj po izgubi le tarnamo in nič ne naredimo?! Zakaj gledamo nazaj in ne naprej?! ( Ne joči no! Naredi nekaj, da popraviš položaj! Odloči se že enkrat, da jo boš vzel ali njej daj svobodo, da gre drugam. Tja, kjer bo našla svoj mir in srečo. Se sprijazni s tem, da je tvoj čas potekel.) To ni pesem, saj se nič ne rima. To je dilema, to je množični: ZAKAJ? Moj in tvoj. Na katerega najdeva tisoče izgovorov. Odgovor je pa eden - Strah! Strah pred spremembo. Strah! Razvajenost in lenost!
#Poezija
Ni pesem
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Kam gre ljubezen?
Komentarji
3 komentarji
Ne morem mimo te tvoje ne-pesmi!
Imam občutek, da si prebral vse moje pesmi in komentarje!
Ker tale tvoja ne-pesem odraža vse, kar sem napisal.
Zakaj se šele tedaj, ko kaj izgubimo, zavemo vrednosti tistega?
Ker smo svinje, ker smo površneži, ker smo bedaki!
Sreče ne znamo čuvati, ker jo imamo za samo po sebi umevno.
Delamo z njo kot svinja z mehom.
A sreča ni sama po sebi umevna. Hvaležni bi morali biti zanjo!
Pa jo največkrat nemarno zavržemo. Kot ponošeno cunjo!
Potem pa jokamo in stokamo in se znova poganjamo za njo.
A velikokrat je potem zanjo prepozno. Ne bo nas več čakala.
Pustila nas bo še naprej uživati v svojem "udobju", svoji lenobi, svoji zanikrnosti...
Zakaj smo (nekateri) ljudje taki idioti? In strahopetci! In lenobe! In svinje!
Kdo bi vedel?!
Lep pozdrav Žafran
Imaš prav, in tvoj občutek te ne vara. Sem prebrala vse tvoje pesmi in komentarje…
Tudi sama nekoč sem bila v podobnem položaju in vem, da ni tebi, ni ljudem kateri zdaj vpleteni v to situacijo ni lahko. Zato se moraš čimprej odločiti kaj boš naredil: ali boš ostal z družino in se ji popolnima posvetil in svojo sinjeoko pustil živeti in Ozdraveti. Ali pa…
Zavedati pa se moraš, da čas pozdravi vse rane. Ti pa SAM moraš izbrati svojo pot, ker velikokrat, ko je res prepozno - do konca svojega življenja obžalujemo to, česa nismo storili v določenem trenutku.
Lep pozdrav!
konsuelo
How right you are... how right you are indeed...
Žafran
Mislim, da imaš doma tri otroke in ženo, katerih bi se moral veseliti zdaj in se zavedati kaj imaš, da ne bo potem prepozno, ko boš ugotovil, da si izgubil še njih...
Lep pozdrav, Weirdnesss
---
You don't know me, you don't know me at all...