Kam gre ljubezen?

Konsuelo,prav hudo mi je bilo brati tole tvojo pesem.Le zakaj pustimo razumu da prežene nekaj tako lepega kot je ljubezen.Tudi jaz sem storila to napako....in zdaj mi je žal.Tako malo ljubezni užijemo pa še tisto preženemo po neumnosti.

*Estella*

Draga Konsuelo!

Iz te pesmi zmorem videti tvojo lepoto in nežnost. Res je bolj otožna pesem, a čudovita. Še zlasti konec. Naj se tvoj pogled zmeraj zazre v nebo, da ne pozabiš, da se luč ne more ugasniti, če ne umakneš pogleda od te svetle točke sredi neba, ki svoje ime ima - upanje. :)

Lep pozdrav!

Dragi Estella in Lea 7!
Najlepša hvala vama za vajino vzpodbudo! In tebi Lea 7 za - upanje. Res je, da upanje obstaja vedno :)
Lep dan želim vama in vsem bralcem pozitivk!

ko izgubimo ljubezen, jo znamo šele ceniti, takrat šele vidim kaj smo imeli. To je na žalost velikokrat tako, zato imamo pa možnost narediti naslednjič drugače. Ko začutimo osebo, da ji lahko damo ljubezen, ki jo imamo v sebi, se lahko vsak dan posebej zahvalimo za izkušnjo, ki nam je prinesla bolečino, ker nismo čuvali te ljubezni, ki se nam je vračala.

Vsak dan smo hvaležni, se zavemo vrelca ljubezni, ki vre iz srca in sreča tistega, ki pije iz tega vrelca. Srečen je tisti, ki ljubezen lahko da, še lepše pa je, če mu je vrnjena. To je najlepše, zato je treba iz izkušnje ponosno in močno naprej v upanju na ponovno priložnost.

lp Titanic

Še kako boleče se strinjam z vami, draga dekleta!
(Konsuelo, sem mislil, da si moški, pa sem te v enem komentarju tako naslovil.)
Tudi jaz sem izgubil ljubezen zaradi laži. In prevar. In izmišljenih scenarijev!
Z njimi sem poteptal njeno samospoštovanje, jo ponižal, degradiral v trapo, ki vsemu nasede.
Zato me je zapustila. Ni mogla drugače.
Čeprav me še ljubi. Vem, da me.
S tem sem najbolj škodoval sebi. Tega se zavedam.
Nikoli si ne bom odpustil. A bila je dobra lekcija, ki mi bo nekoč koristila.
Zdaj me pa še preveč boli. A bo minilo. Nekoč. Morda.

Lep pozdrav Žafran

Ja, že večkrat sem jo takole... dragi Dysan, ravno to je tisto!
Še tako ljubeča ženska, če se količkaj spoštuje, ima tega enkrat dovolj.
In odide.
Meni pa ostaja samo praznina, ki sem si jo sam nakopal.
Ne vem, če mi bo kdaj mogla odpustiti.
Ne vem, če me bo še kdaj mogla ljubiti tako kot me je ljubila.
Sem ga pač usral na celi črti!
Zato se posipam s pepelom.
Če bi mi to vsaj kaj koristilo!
A upam, da sem (bom kdaj) zaradi tega postal boljši človek!
A prvi korak do tega je priznanje svojih grehov in napak.
In se jih nato zavedati.
In jih ne več ponavljati.

Lep pozdrav Žafran