Ja, me je ljubila, če me ne bi, ne bi pesmi pisal o njej, dišeči vsej, z velikimi modro nebesnimi očmi in toplem sončku v ozadju! Ne bi smel ljubiti nič na njej, niti njenega diha v jutranji rosi, niti njene misli name..., nič, a sem ljubil vse, do zadnjega atoma njenenega brhkega telesa, do zadnje kaplje krvi... Do zadnjega dotika njenih solza, ki so bile slovo, slano, še bolj od morja... Še danes jo ljubim, čeprav je srce že pozabilo, a duša ne more, ne more izbrisati sledov, ne more tistih ognjenih sledov..., njenih korakov v moji zavesti..., njenih dotikov na mojih prsih, njenih poljubov pekočih in hkrati tako omamnih..., njenega glasu v mojem ušesu in njenega žiga na mojem telesu... gabriel s
#Poezija
Me je ljubila?

Skupnost Pozitivk
Komentarji
3Ahoj, gabriel, tale tvoja pesem mi je pa še prav posebno všeč! Tako me na nekaj spominja, na nekaj silno lepega! Prebrala sem jo najmanj petkrat, a raje še večkrat!
Seveda te je ljubila, te ljubi in te bo ljubila, o tem bodi prepričan! Njena ljubezen je neumrljiva...
Lep večer ti želim
Ljuba
Hvala za komentar, Ljuba! Me veseli, da ti je všeč!
Pozdrav! gabriel s
gabrijel, s custvenim nabojem prezete misli, ki so kar vrele iz tebe in se zlile na papir. Mislim, da ima vsakdoizmed nas v svojem srcu posteljo, postlano s puhasto odejo in tam hrani misli, ki jim ne zeli pokazati vrata iz srca...kljuc pa varno hrani in je zanj zaklad ... ja, lepo, ni kaj......
lp, ajda
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Morda
