Mirjana Gabrovec1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

On je pot, po kateri želim hoditi, reka ljubezni, katero želim piti, on je žarek, ki posije, z novim upanjem me oblije. On je dar, ki nebo ga je poslalo, da srce otožno ne bi ostalo, da pomaga vero mi vrniti, samo sebe ljubiti. Dve duši, kot dva planeta, zdaj spajata se kot magneta.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

1

Aljaž Čuden
Lea7 Lepo, da si napisala spet eno pesem lepo, Kakor dete v toplo odejo je odeto, skačejo oči mi desno, lice mi ne ostane resno in ko berem še naprej, ustnice v nasmeh, in glej kako lepa je ta bolezen, ko ti moški da.... ljubezen... ........................................ Čudovita tvoja ta je pesem! Lep pozdravček, Weirdness --- You don't know me, you don't know me at all...
Prejšnji članek na to temo

Hvalnica Klarnici