Poezija Dotika

Ja, Lea, ljubezen je zaklad. In iz nje se rojeva najboljše v nas. In ljubezen je dar. Hvaležna sem, da imam s kom pisati poezijo dotika. Pozdravljam te in ti želim da pišeš nežno svojo poezijo… vedno v dvoje. Danaja

iz čaše srca mi piti ponujaš odpiram vodnjak ti slasti - rožo… skrivnostno… s katere se nektar čarobni cedi Danaja, prekrasno....ce bi bila uciteljica v soli, bi rekla, sedi 5, pa cetudi sem stroga uciteljica;).. no, malo sale, saj razumes, kaj sem ti mislila povedati. Danaja, zakaj zdajle jocem??? ajda

Uh… (sem si obrisala potne srage z ledenohladnega čela) - končno je ta tečna tršica zadovoljna! Ampak – 5 za tiste štiri vrstice - to je pa kar »too much«! No, pa zdaj končno lahko spet zadiham in se malo sprostim… Yes! Za kake pol leta sem dobra! Hahaha…sem se že sprostila, ja: Všeč mi je…mmm...mljask! * Oh, Ajda, se raje malo hecam, kot da povem tisto, kar mi je res v srcu. - Brala sem tvoje pesmi… so lepe, prelepe… sama ljubezen… - In jokam s tabo. Tudi bolečina je še vedno ljubezen in iz nje rastejo biseri. Te pozdravljam, Danaja

Weirdness … zapreš oči in si lahko predstavljaš… ja - iz tvojega spomina, iz tvojega življenja… Lepo je to, kajne?! Praviš, da ti je metafora všeč… Ah, metafora! Bi ti bila všeč … recimo za krompir? Ja, ja… oči zapreš in se spomniš, začutiš… Kaj ni fino, ker še nismo angelčki in se ne razblinjamo v nebesni modrini, ampak imamo krasne žvotke… - za žvotkanje… Malo se hecam, saj ne zameriš… Hvala za komentar in lep dan ti želim. Danaja