Svoj um bi zapolnila do zadnjega skritega kotička, zbrala vsa čudovita življenja izkustva, razbrala sporočila skrivnostnih poti Usode, kot temeljni kamen izpostavila svoje pomembne prelomnice. V zgodbi, kot je še ni imel nihče, upovedujem skice in podobe, ki so se kdo ve v katerem trenutku pred mojimi očmi zvrstile, vsaka s svojim sporočilom, in njih moralni nauk, skrit med vrsticami. Danijela Premzl
#Poezija
Ubesedujem sebe, drugega ne znam

Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Upanje obstaja
