Zakaj preraseš pravljice in jim ne verjameš več? Zakaj se ti nenadoma odpro oči in si prisiljen spoznati še drugi pol? Zakaj je včasih tako zelo temno, da ničesar lepega več ne vidimo? Je enim všeč, kar drugim ni, je že tako, da s tem računamo. Kako preradi besede vsepovsod trosimo, ali se sploh vprašamo, kaj v sebi nosijo? Kaj vse besede naše zmorejo, vedo najbolje ti, ki so jim namenjene. Pazimo na to naše najdragocenejše izrazno sredstvo, brez katerega bi bilo to naše bivanje tako zelo osiromašeno. Vzgajajmo se za lepo besedo, za to imamo ogromno izbire. Danijela Premzl
#Poezija
Zakaj preraseš pravljice

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Pojdi z menoj
