Vse, kar obstaja, se deli (najprej) na dva (in potem na množice, podmnožice…) Vse ima svoje nasprotje. Vsak odgovor je lahko dvorezen, tako kot ima vsaka medalja dve plati. Vsak model ima svojega slikarja, ti ne vidiš kakor jaz, četudi gledaš skozi moja očala. Tako tudi moja načela niso tvoja, kar je znano tebi, pa je tuje meni. A nasprotja se privlačijo, kot se barve mešajo. Črno-beli smo ljudje, tudi ekstremisti, umetnino ene barve res težko bi našli, ker smo se navadili različnosti. Je že prav tako, da se stvari nikoli do potankosti enako ne odvijajo. Prav tako je tudi vsako ponavljanje, takšno ali drugačno, samo varianta. Poanta je v tem, da je življenje v barvi mavrice. Danijela Premzl
#Poezija
Črno – Belo

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Dolg čas mi je
