#Poezija

Izpoved

Poezija1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Čemu vsa ta opravičila? S tremo mislim, da sem le opravila. V svoje delo sem se zatopila in napredek v njem odkrila. V izpovedih sem dobila krila: navadila sem se opazovati, da potem v besede strnem svoja razmišljanja. Tiho sem pero v roke vzela in z novim poglavjem pričela. Pisma moja so se zdaj razredčila, iskanja brez cilja so se končala, kar v sebi dragocenega začutim, s papirjem podelim. Nepoboljšljivi romantik po naravi mnogokrat zasanjam se, zamaknjena v svoj svet razmišljam, česa nisem še povedala in kako naj to storim. Čas je, da končno odrastem in postanem to, kar je mogoče. Iščem svojo samopodobo, ob tem doživljam katarzo in spremljam življenjske zgodbe mnogih. Ta pesem je znak življenja v meni, sproščeno umirjenost izžareva in ugodje: če bila bi mačka, prav gotovo bi zapredla, ko bi opazila, da je koga moja pesem pritegnila. Danijela Premzl

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Če res nisva si namenjena