skozi prosojnost kože prodirajo misli oprane v jutranji rosi počasi drsijo oprijemajo se nevidnosti drobnih tipalk tavajo iščejo pot zaidejo le v neznano ... Srca je daleč
#Poezija
Pot do...
Skupnost Pozitivk
Komentarji
2Ajda!
Nežno, čuteče. Čista poezija.
Lep pozdrav
Hvala za komentar. Vcasih je pot do srca dolga ali pa sploh ne pride, zaide drugam in ne najde tiste prave poti. Zato sem v naslovu napisala pot do..pesem pa koncala do srca .....,
ce si opazila.
lp, ajda
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Rezina kruha
