Režeš mi srce počasi… košček za koščkom… hlad rezila žge kar ostane prebadaš z iglami brizgne lava vroča kri uniči vse: solze biserne rože nasmehov lepih dni uniči še metulja, ki s krili nežnimi hladil grenčino bi strdi lava se na ledu tvojega rezila iz nje požene cvet krvavordeč - roža Fride Kahlo.
#Poezija
Roža Fride Kahlo

Skupnost Pozitivk
Komentarji
2Danaja!
Se ti pridružujem. Tudi meni je slika nadvse čudovita. Pa tudi pesem mi je všeč.
Lep pozdrav
Uredništvo, Igor!
Vau, kakšna slika! Čudovito!
Modigliani, itak - vsak njegov akt je čista poezija!
Pri Fridi Kahlo pa nisem imela v mislih nobenega določenega dela, a ko sem pesem oddala, se mi je izkristaliziralo, katera slika bi bila najprimernejša ilustracija in me je zanimalo, kaj boš ti izbral.
Pa nisi izbral nje.
In ko sem gledala tvojo: krasna kompozicija, žareče kontrastne barve… me je kar presunilo.
Pa saj to je presežek! V slikah Fride Kahlo je bolečina, tvoja slika pa je osvoboditev iz objema bolečine!
Iz strjenega oklepa lave, ki skriva žgočo bolečino – silovit preboj v svetlobo in svobodo.
Hvala!
Sončni pozdrav Igorju in vsem,
Danaja
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Hrepenenje
