Hrepenenje

Ko joka nebo jaz jokam z njim In ko sonce posije se dneva veselim Takrat se zavem ,da spet živim. Hodil sem po mraku nevednosti Iskal nekaj,kar še vedno daješ mi. Je to ljubezen ali prijatelstvo? Saj ni važno kaj je, samo da je lepo. V večerih mrzlih,ko sam sem spet Ko sneg pada in v daljavi sišim tvoj šepet . Takrat vem ,da spet name misliš ti. Danes sem zopet sanjal tebe Bila si ista ,kot tiste mrzle noči,modrih oči S kapo, ki dišala je po tebi -takrat začutil sem te zadnjikrat Kaj lahko še čutim v sebi ,če ničesar več ni? Kam so šle vse te besede,dotiki nežnosti? Vendar ni mi žal teh trenutkov,ki jih več ni Čeprav sem imel te le toliko časa Kakor se snežinka v dlani ,v vodo spremeni In res takrat si me sprmenila v solzo Solzo,ki nikoli ne izhlapi ,tako kot jo daš le ti. Rad bi še enkrat vonjal tvoje mehke lase Te stisnil k sebi objel te..rekel ljubim te.