dotaknil si se me s krhkimi krili z ranjenim ponosom ujetega metulja tiho pronicaš vame prebujaš čutnost drhtim v neznanem nisi le hipna misel ne bojim se tvoje krhkosti ne tvoje ranljivosti ne lupine spominov ne zaprašenih misli zapri knjigo spominov dopusti zlepiti krila bodi metulj v letu odpri novo poglavje življenja dovoli mi vstopiti v tvoj svet vzcveteti v jutru dihati pomlad bodi moj metulj...
#Poezija
Metulj
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Komentarji
4 komentarji
LP Tatjana
lep pozdrav,
ajda
Danes sem si vzela čas za vse tvoje pesmi... pravi balzam za dušo so, od prve do zadnje in v vsaki sem našla tudi del sebe :). lepo lepo lepo... zdaj pa grem nazaj za drugačne knjige:(
Lep večer ti želim in čimprej rojstvo kakšne nove opojnosti
tudi tebi zelim veliko pesniskega ustvarjanja, ki ze gori in ne pusti, da le tli ....
lp, ajda