vinky1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Grem tja, kjer sem doma, tam nihče, me ne pozna, kjer me vsi sovražijo, tam sem jaz doma. Dom čudoviti, tako nizko, tako ponižujoče, trdo in ostro, poživljajoče hladno, do smrti, sladki dom. Obdan z zdruzasto, sivim, nebodigatreba orehom, ki vztrajno gnije, črna luknjica, votlinica, samo moja, le v moji, ničvredni glavi, tam je, s krvjo oblit, moj edini, pravi dom.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Novo leto