Grem tja, kjer sem doma, tam nihče, me ne pozna, kjer me vsi sovražijo, tam sem jaz doma. Dom čudoviti, tako nizko, tako ponižujoče, trdo in ostro, poživljajoče hladno, do smrti, sladki dom. Obdan z zdruzasto, sivim, nebodigatreba orehom, ki vztrajno gnije, črna luknjica, votlinica, samo moja, le v moji, ničvredni glavi, tam je, s krvjo oblit, moj edini, pravi dom.
#Poezija
Domov

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Novo leto
