Ne morem ti posoditi svojih kril, da bi poletel prek belih topolov, toda ljubim te, ker šumijo gozdovi in ti si se naselil z glasovi v mojih prsih. Kot bi z letnimi časi privrel iz studenca v svojem oblačilu vode in svetlobe daješ in jemlješ, kar ti pripada. Ne znaš skrivati svojega hrepenenja in tkeš vezenino med nama, kot bi bila jaz tvoja statev in ti moj predilec. Zvezde si ogledujejo kaj se med nama dogaja. Svoje delo opravljava vestno in pošteno. Jaz ljubim in ti mi neutrudno poješ in mi prinašaš vonj po življenju iz najlepših vrtov tega sveta. Vsa sem polna darov od tvojega obilja. V najinem sožitju je dovolj prostora, da dohitiva brate in sestre in si izmišljava dobre želje zanje - so nerazložljiva ljubezen, ki je šla skoz moje srce. Žanjem to klasje s hvaležnostjo, ker ljubezen je moj kruh, ki hrani, medtem ko me ti obiskuješ z darovi svojega obilja in vonjem dišečega kruha po soncu in jaz to stkano satje bivanja darujem z nevidnim poljem občutenega v srcu.
#Poezija
Obilje
Skupnost Pozitivk
Komentarji
5Tatjana
Besede kar nežno valovijo in prodirajo do srca. Lepa pesem.
Lep pozdrav
Blizu mi je ta tvoja pesem, Tatjana.
Predvsem besede »ne morem ti posoditi svojih kril«, so mi ves dan odzvanjale v srcu.
Krila so lahko močna in široka in včasih koga ponesemo na njih in včasih kdo nas ponese na svojih – ko nam zmanjka moči, ko želimo še više... ali ko le letimo in želimo svet videti skozi drugih oči.
In ko od svojega obilja daš drugemu, spoznaš,
da si skledica čudežna – več daš, več imaš.
Obilja in močnih kril ti želim,
Danaja
Draga Lea in draga Danaia,
hvala za vajina komentarja. Obema želim obilo darov, obema želim močna krila, ki naj bi pomagala razumu in srcu utrditi pot prek ovir v ljubezen in spoznanje.
Neskončnost hrepenenja zahteva močna krila. Vsak se mora s svojimi krili povzpeti do višin, da najde odgovore zase. Jaz sem jih skušala nekomu posoditi pa je s težo, ki jo je vzel na let s seboj, padel na tla. Hotel se je povzpeti s svojim spomenikom med nosilce velikih idej pa mu je materialnost in snovnost razblinila rasežnost in doživel je neizbežni padec.
Želim vama radosten in vesel Božič.
Tatjana
Kot bi z letnimi časi privrel iz studenca
v svojem oblačilu vode in svetlobe
daješ in jemlješ, kar ti pripada.
Ne znaš skrivati svojega hrepenenja
in tkeš vezenino med nama, kot bi bila
jaz tvoja statev in ti moj predilec.
Izlusciti drobno misel zase je vcasih tezko , ob tako popolni poeziji. In te misli so se kar same ulegle v mojo dlan in hitijo v notranjost, mudi se jim, da jih moja dusa ne bi zamudila...Vcasih je potreben le hip ....
prelepo, Tatjana
Ajda, res se mi je uresničil lep hip, obilje veselja, ko sem ugotovila, da si spet na Pozitivkah. Nekaj časa te ni bilo in sem te pogrešala. Tvoje misli so vedno pravi biserčki, ki pesem na svoj način dopolnijo z dodatnim občutkom, meditacija se prepušča hipnim asociaciijami, ki povečajo pesniško doživetje.
V novem letu 2007 ti iskreno želim obilje ustvarjalnosti, sreče in uspeha
Tatjana
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Komaj začeto življenje
