Spletajo kite pisanim okraskom na smreki, ki padajo skozi zelene veje in utripe luči. Natrgana so vlakna. Smreko odznotraj boli. Hromijo jo izgubljene kaplje gozdne moči. Skozi razsvetljeno božično - novoletno drevo te gledajo otroške zasanjane oči. Staro leto se umika novemu. Jemlje slovo, ko ugaša praznični lesk številnih luči. Smrečje iglice odpadajo suhe na tla. Umira od žeje presekano mlado telesce. Ob Božiču za človekove dobrote in slavja, je žrtvovano drevo: komaj začeto življenje.
#Poezija
Komaj začeto življenje

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Ljubim te - niso le besede
