#Poezija

Komaj začeto življenje

Tatjana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Spletajo kite pisanim okraskom na smreki, ki padajo skozi zelene veje in utripe luči. Natrgana so vlakna. Smreko odznotraj boli. Hromijo jo izgubljene kaplje gozdne moči. Skozi razsvetljeno božično - novoletno drevo te gledajo otroške zasanjane oči. Staro leto se umika novemu. Jemlje slovo, ko ugaša praznični lesk številnih luči. Smrečje iglice odpadajo suhe na tla. Umira od žeje presekano mlado telesce. Ob Božiču za človekove dobrote in slavja, je žrtvovano drevo: komaj začeto življenje.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Ljubim te - niso le besede