Fabula

Tu, zgodba se konča, godba utihne, odigra, svetloba ugasne, spusti se mrak, zavesa pade, poleže se prah, aplavz zadoni, izzveni, noge odidejo, ostanejo uši in miši. Zrak se umiri, pobegnejo uši, poskrijejo se miši, škripa v šepetalski niši, spet se nekaj sliši, groza grabi sedeže, za sceno, nekaj se odpre, brizga, maže stene, zgodba znova, drugače se začne. Ta druga, je kratka, izmišljena je, kot prva, vsaka nekaj skriva, igrica igriva, vsaka kaj dobi, ali več prinese, ni je hujše bede, kot, če na dušo sede.