Ko potrebuješ ljubezen

V notranjem telesu se mi je prikazala neslišna samota, ki je zdrsela skozme in vžgala prijetno dišeči vonj. Približal se mi je s patino spomina in z neskončnimi pogledi veselja pod sončno pečino, kjer se sprehaja moje golo telo s pahljačo mrzle kože. Zbudi se iskra iz dolgega spanja. Nagovorim jo z razpokanim telesom in cvetlice iztegujejo roke iz mene. Med vrtinci sončne luči, kjer ima sleherni gib svoj prostor, blagoslovljen s hranili, se dviga vzgon rasti in mu pokajo šivi, ko se rešujem življenja, da bi živela. Nekaj nepojasnjenega je planilo vame kot val ob skalnato čer in napolnilo reže z obiljem hrepenečih snovi. Z rojem s svetlečimi čebelami, ki nosijo med. Nočne ure so se mi vrtele kot zlato kolo. Bila sem sama in ustnice so gledale iz skale in se nahranile s slino koprnečih luninih sanj.