#Poezija

Neizkoriščen

vinky1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Potlej pa me silno zgrabi, strašansko grdo stiska, vrat moj davi, grize v želodec, nekajkrat udari, skozi hrbtenico, v možgane, odvibrira, pa tornado čez vse ude sproži, podivja, trga, dviga, v vrtinec, zmelje vse, da vse izgine, vse se ziblje, kmalu bo predaleč. Zato pa vrti zdaj, razbijaj, tolči, dvigaj, stiskaj, eksplodiraj mi v glavi, le počasi, se odpravi, nekajkrat iz mene, vzemi me v nebo.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Glasnica