Venec -III-

Sled greha v duši nikdar ne izgine, strašna je krutost porodila kazen, pozabljen večno gledal bom prikazen in čutil krempljev njenih bom ostrine. Iskal svetlobo sem, a bolečine edino so plačilo in bojazen je strla up, zdaj sem načet in blazen v peklenski mori, ki nikdar ne mine. Preklet sem, prikovan pod temna krila kot Prometej, ki si je drznil seči po luči, ki bogove je krasila. Ptič črni dvignil kljun je krvaveči; zadel srce je, želja je ugasnila. Ljubezni ni več, je le strah preteči.