Solzne so moje oči, saj misel nate boli, kako mogla si trpeti, sama za nas skrbeti. Večkrat strah te je bilo, kaj pa jutri bo, v službo morala si iti, same nas pustiti. Na poti v službo si jokala, domov se prismejala, vse nas obdarila, za nas bi vse storila.
#Poezija
Mama
Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Utrinjanje
