#Poezija

Zjutraj

vinky1 min branja
Deli zgodbo

Tisto noč, oči so videle rdeče, srce se je zvijalo od sreče, dogorevale so črne sveče. Sence jutra, barvale so tvoj obraz, k meni stisnil te je mraz, hrepenenje ustavilo je čas. Gledal sem v tvoje sanje, ljubezen ti ponujal zanje, pa nisi mi pustila vanje.

Na isto temo
Prejšnji članek na to temo

Teater

2 min branja
Komentarji

Komentarji

5 komentarjev

Mirjana Gabrovec
Vinky

Skozi tvoje besede prav živo občutiš, kar si ti v tistem trenutku. Pesem mi je zelo všeč.

Lep pozdrav
vinky
Lea7, hvala ti, da si podelila moje občutke z mano.
LP :)
Ajda
Iz skoraj vseh tvojih pesmih je zaznati jutro, ki ga prekrivajo oblaki-Ne dopustid veceru, da bi dal jutru carobnost in odgnal temino oblakov.... zakaj samo otoznost?

lp, ajda
vinky
Vsako jutro, dan za dnem, ko se zbujam sam, me boleče spomni na moja razočaranja ljubezenske narave, tudi občutkov preden zaspim, ne maram. Na srečo le poredko sanjam, sicer bi se bal še spanja. Zato otožnost. Prepričan sem pa, da pride tudi mojih " pet "
( vsaj ) minut.
Ajda, Hvala. :)
Ajda
poglej, sonce sije zate, ne skrivaj svojega obraza pred njegovimi bozajocimi zarki kot zna v casu jeseni. In odpri oci, tudi tebe caka tam nekje, dvoje zvedavih, cokoladnih oci...vem....

lep pozdrav,
ajda