Ponoči kričijo, takrat se iščejo, se med seboj lovijo. V hladnih, zimskih nočeh, brez snega, blaznijo, kričijo, po nečem hrepenijo. Nihče jih noče, nikamor ne morejo, nevidne za svet, izgubljene duše, blodijo, ne vedo kdo so. Pozabljeni, posvečeni, trenutki v času, le ponoči, na temni strani lune, sence prazne, mrtve, umreti pa ne morejo.
#Poezija
Blodnjak

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Omejitev
