Šel bom, na goro, kjer še nisem bil, in kričal, dokler ne padem. Ponoči. Potem bom hropel, tam na gori, sam, grebel po zemlji, grizel kamne. Pretepal bom sence nevidne, tožil bom v nebo, k zvezdam moledoval. Znorel popolnoma, skakal, klel, metal se bom, na butasto glavo. Potem pa domov.
#Poezija
Nočna seansa
Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Čakajoč odgovore
