Košček srca

Ponoči daleč od sveta, ležim sam, zunaj sneži. Janis še vedno prepeva, o koščku svojega srca. Jaz pa poslušam tvoj glas in blebetam neumnosti. Mnogo bi ti rad povedal, ko si bom upal, ko bom znal. Tvoj glas, sneg, Janis, toplota v srcu... Besede pač, takšne, ki jih pozabiš, le glas, tvoj glas mi greje dušo. Še vedno sneži, adijo, "fajn" se imej. Tvoj glas odmeva v glavi, čeprav sva odložila in jaz ti pravim skozi sneg: "Lahko noč, lepotička". Zjutraj pa slušalka pod glavo, odtis slušalke na obrazu. Oblečen, nekaj šumi - Janis se vrti v prazno. Lepotička najbrž še spi, zunaj pa sneži, sneži...