Na najini klopci

Se še spomniš tiste klopi v parku konec poletja, kjer sva jaz in Ti ljubezni učila se petja... Se še spomniš tistih noči na klopci iz samega cvetja, ko sem poljubljal Tvoje oči in sva iskala zase zavetja... Se še spomniš tistih obljub in zvezd nebesnega svoda, ko sva objeta v neskončni poljub, letela kot krili bel´ga laboda... Mogoče se spomniš ali pa ne, a vedi, da eno resnično je, na najini klopci v parku še vedno čakam na Te...