Želja
Če si privid in jaz le želja pesmi, da bila bi slika - bodi telo in bom poljub v skrivnosti rahlega dotika.
Vse objave avtorja.
Če si privid in jaz le želja pesmi, da bila bi slika - bodi telo in bom poljub v skrivnosti rahlega dotika.
Pojdi kdaj z mano pod stare oboke, kjer sence temnijo skrivnostne in sloke. Glej, skrivoma zate tam ruji rdečijo se čisto do brega, kjer sanje živijo.
Zdaj vem, zakaj se včasih mrak tako zgosti: samo navidezna prisotnost je. In če me božanje zasanja, odplavi, se pozneje javlja - v neizrazljivi želji - samo posledica odmaknjenosti, ki…
Žgoči led oči ti Labrador, moj črni vrag zasajaš v rane. Trpki hlad dlani ti krut čuvar, neznani brat polagaš name. Milosti nikar! Naj vse zgori ... In naj vzkali, če kaj ostane.
Od nekdaj si. V nočeh vsak gib, poljub je spoj razprtosti v očeh ko ljubiš se z menoj. In kakor da ne veš, kaj šepetam predan ko čutim, kot da greš... Ah, vse je to zaman, ne le dlani…
ena je pot po kateri nikoli ne smeva do konca ki naju loči ena senca in eno zlo kar traja ena je samota svetlih ki zanjo veva v lebdenju ena bolečina ki naju spaja v nezmožnosti besed ko…
Je tu. In zdaj. V posmeh minljivosti spoznanj zrcelne slike stanj, spočetih v svetlih dneh. Z nasmehom kaznovan pogled, ki išče v smer nemira venomer, ko se potaplja vanj. Nevredno teh oči,…
z vonjem sivke prepoznani prsti rišejo dotik na obraz v naročju v plamen sveče v vrt neznani zro izčiščene oči okna kletke so priprta daleč onkraj drugi svet nič mi ne govori da ne zmotiva…
Je mar zaradi zla (ko vzide novi dan, razžaloščen od sanj) začaran v boga, prejasen, krut in slep, zarezan v srce, da bo vzneseno lep tam v poznem mraku dne zagledan v nebo, prisluškujoč…
Se bo razprla kdaj v mrak strnjena zavest? In mirnost svetih mest - še vrne se nazaj? Ne bo več spraševal neba za pot do zvezd in s prahom daljnih cest ne bo več potoval. Saj če zvezda…
Je kratkih čas noči in kraj, kjer vsak premik se spremeni v dotik in nič je ne boli; ko princ si zaželi občutkov iz daljav, kjer so vršanja trav, mu plaho podari: tam v gostem mraku tem mu…
So mesta, kjer nje smeh postane le odmev, resničnosti odsev doseže jo na tleh; so kraji mraka, kjer jo ne doseže čas in vsak neznan izraz postavlja venomer v sij dogorelih sveč, kjer lunin…
Popolnoma se zavedam zrele teže jezika in sprejemam posledico, če bom odlomil pečat. Ne morem te seznaniti z največjo zahtevo / odpovedjo, če naj sledim vzvišeni brezznamnosti meja.…
Kje počivajo metulji, ko je njihov let končan? So na listu ali v cvetu polnem svetlih sladkih sanj? Kam odide hrepenenje če trenutka mine čas? Kdo razlagal bo pozneje, kaj je šepetal na…
Sama sva in razigrana: tekava po produ, kjer se razširi soteska, se škropiva in loviva. Tudi v gozd zbeživa, v senčen bukov gozd z zlatorjavim listjem. Skrivava se za drevesi in iščeva drug…
nekje na jugu tri trdnjave v neznanem loku mostišč povezane s potmi vsakdana molče simboli palme sanjave v zavetju marmornih svetišč listje starih dreves trepeta zašumi v vetru pijanem…
Je strah, ki tli v očeh izsanjanih želja sled sonca, ki v nočeh preteklosti, morda. Nekoč kot princ, ves bel, zaklet in raztešen razsodnost je odvzel in ji podaril zven. Svobode, ki umori?…
Kako stečeš v beg kako v vetru Korak ko meriš razdaljo k meni Kako se drživa za roke kdo ve Če greva do konca pomola Kako v čolnu kako zibajoč Morje ko po njem drsi kdo ve Kako me objameš…