Čutim te in še bolj si te želim, vse dobim, po čemer hrepenim. Nežno, mehko, ko k meni greš, sladko grenko, ko v mene prodreš. Čutim okoli in v sebi valovanje, to res lepo je spoznanje. Kaj narava zna, kaj ljubezen je, to veliko jih ne ve. Oba brez diha sva ostala, za trenutek le, obmirovala. Potem pa že naprej hitiva, v valovanju ljubezni ne govoriva. Vse si poveva v tišini in miru, ko se približava božanskemu izviru. Ko izpijeva vse iz čaše hrepenenja, umirijo se tudi občutki poželenja želiva oditi le v večnost življenja.
#Poezija
Skupaj

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Ko angel pade...
