Takrat sem

Kadar misli mi vzvalovijo, zaslišim šum valov, dotik obzorja z oceanom. Tisto nekaj poje v meni, vzpenja se in širi v dalj, v jutro ali večer, s pticami, ki se vračajo domov. Tisto v meni je srebrna lira, s strunami ubranimi, z akordi vetra pred svitom, s ščipom med oblaki ali v temini ob mlaju. Takrat sem in v meni je jutro v raju. Branko Zupanc