Brezsnovna je beseda in vsi njeni obrazi so samo trenutki zapisani na spomenik tišine. Tu počiva čas. Tu počitva misel. Tu ni nikogar doma. Nebo počiva na skorji kože medtem ko duša zori sadeže zagozdene s sidrom v človeku in obešene na kavelj njegove duše. Jaz hlapim. objemam knjigo, poljubljam zemljo in sonce zori moj obraz. V drevesu je zavest, ki vstaja in pada na svojem listnatem ležišču. ...o0o...
#Poezija
Zavest

Skupnost Pozitivk
Komentarji
1Pesem "Zavest" je objavljena kot pesem tedna v Sončni pošti.
Igor, hvala!
LP Tatjana
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Takrat sem
