Tvoj poljub

Tvoj poljub Mi zadiši po rožmarinu, Ko srce mi melješ Tam nekje V starem mlinu, Kot snežinke sipko pada In se vsipa v vreče, Išče ščepec sreče, Da je kar boleče... Kdo bi vedel, Da srce lahko, Zdrobi se v prah Kar tako... Čez mlin kolesje Časa steče, Po njegovih kamnih Več ne pada zrnje, V kašči prazne Zdaj njega so vreče, Skozi okna Pleza trnje... Včasih postojim Ob mlinu, V potoku Si obraz umijem In tisti vonj Po rožmarinu Za vedno..., v nedrja zavijem...