Si že kdaj...

Si že videl morda kdaj največjo, najlepšo mavrico v snu... Si kdaj začutil v sebi že bežno, da te morda sploh ni tu... Si kdaj ustavil se in zrl dolgo v nekoga, o sebi nemo govoril mu... Si tekal že bos po namočeni travi, si sanjal že v toplem dežju... Si srečal človeka na svoji že poti, ki prav res imel je vse... Si mislil, da srečen je, kdor nariše nasmeh si, kdor v blišču nad vse sveti se... Si res verjel, da sploh lahko kdo nekoga, brez da še sebe bi, iz dna duše sovraži... In ali morda si prevečkrat pozabil, da ljubezen v tvojem srcu te straži...