V ozvezdju Ovna

Na življenje gledam z modrimi očmi. Nikoli nisem imel poguma biti sam, iskati, poklicati in oditi kam drugam. Včasih se mi zdi, da rad imam ta svet. Nikoli nisem sanjal o velikem, davnem poku, ki je izpljunil na milijarde zvezd in dal mi možnost, da stojim za kratek hip na enem od križišč neskončnih cest. Morda me je prineslo veliko morje v to bivanje in sreča nevidne roke me je potisnila čez rob tišine. Ni važno. Tukaj sem, nad mano trepeta postovka, nad mano je obzorje... Branko Zupanc