Bil je večer in bil je raj v zatonu sonca. Tišina nad obzorjem šepetala je molitev. Zadnje ptice je poklical jug. V r n i t e v. Ocean neba potaplja daljne zvezde. Zavesa vetra skriva v dlan odpladle liste, pometa prašne ceste. O d h a j a n j e. Nevidna bitja so se skrila v sence poznega zatona. Moja zvezda je še daleč, še ni čas prižiga. Bo, ko bo zadnje astre jesenska noč z a t e m n i l a. Branko Zupanc
#Poezija
Odsev

Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Sanjam te!
