Tišina

Pridi tišina v območje moje slišnosti in zapri vrata za seboj, da mi tvoje razprte niti z glasbo predizvira besede zašumijo skoz prgišče nemira v izpolnitvi sožitja z mojo samostjo. Izreči mi tišina, misel s pravim imenom, pretvori svoje šumenje v simfonijo, poišči me v tistem delu, ki se še ne poznam. Bodi mi mehko predivo s klopčičem svetlobe v sebi. Ti artikuliraš z mano na način, ki ga jaz lahko izgovorim in oblikuješ mi občutenje upanja brez besede, z navdušenjem, ki nagovarja z molkom. Mogoče še stojiš v senci mojih hrupnih besed kot naselbina duha v absolutnem. Vse nejasnosti in dvoumnosti mi razložiš z molkom, ko plavaš kot misel skoz moje sanje kakor listje v vetru, ko slačiš zrak in vnašaš luči v mojo kri ter daješ ime moji svobodi. Sprejemam te kot toplokrvno tkanje najfinejše membrane za zaprtimi očmi in navdih čiste poezije vstaja iz morja kakor rojstvo Boticellijeve Venere iz školjke. …o0o…