Nasmeh

Danes se mi nasmehnil je večer, ko prve sence je lunin srp poslal z neba. Nečutno, komaj bežno se zadnji žarek dotaknil je srca. V tišino nad obzorjem cest letijo zapoznele ptice in zadnje klice veter je ujel večerni, ki iz dlani razsipa bled in hladen sij prvih zvezd. Nasmeh v trenutkih zadnjih tega dne. Pozdrav. Preprost, v svetlobi bližajočih sanj neslišno vstopa, pada kakor slap srebrn v srce. Branko Zupanc