#Poezija

Eredika

Ingrid_Smolej1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Eredika-prekrasno roso si rodila, poglej kako jo je zemlja poljubila. Vse reke in ljudi, vsako skalo in potoke, vse v objemu si zadržala. Eredika-prekrasna vila si, ki čuvaš čas, posvečaš nas, da smo zaželjeni, da je zemlja naša lepa, ki nas boža in kaže pot spoznanja, kaj vse človek v tem času obeta. Eredika-ti kažeš ljudem, da je narava naša zavetnica in pokažeš se kot rojenica otrokom spoznanja na poti ljubečnosti, da najde pot odrešenih misli v srcu spoznanja. Eredika-vila, ki celiš rane, človek se uči in modruje in z leti v njem je uk, ki nosi spoznanje ljubezni, ki uči ljudi v duhu časa spoznanja modrosti. PESMI ZDRAVIJO RANE ZA VSE LJUDI IN OTROKE V VZGLEDU MIRU IN V PESMI MEDITACIJE RIŠEJO SEBE SKOZI VILO OTROŠTVA.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Odšel v nebo