#Poezija

Odšel v nebo

petra1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Odšel v nebo, tako blizu pa vendar tako daleč so ta nebeška vrata. To je preveč za deročo bolečino, ki se izliva iz mojega srca. Nikoli ne bom odprla oči, nikoli ne bom videla sonca, nikoli ne bom plavala v morju, če bom vedela, da tebe ni. Življenja zame brez tebe ni in kdo mi bo lajšal bolečino, če ne ti? Naj se odpro ta težka nebeška vrata, ti jih odpri, jaz pa bom stegnila roke in že boš v mojem naročju. Nikoli te ne bom pozabila, nikoli nehala ljubiti, a vedno bodo solze zatirale moje oci!

Skupnost Pozitivk

Komentarji

1

asta
Draga Klinka, nebeška vrata so vedno malo priprta, nikoli se čisto ne zapro. Ko ljubljena oseba odide v nebo, jo le pokličeš in že je pri tebi. Vedno in povsod je lahko s tabo. Ne fizično, potem vse skupaj ne bi imelo pomena. Kajti taka izguba mora priti po načrtu za tvojo novo rast, za drugačno razumevanje sveta. Ko boš zmogla, le odpri oči in videla boš svetlobo, ki sije skozi nebeška vrata in je zdaj zaradi solz ne vidiš. Pozdrav, asta
Prejšnji članek na to temo

Ljubezen