Pridi, tišina, prijateljica moje duše. Prinesi luč, da bom videla pot. Naj v meni odzvanja otroški smeh in prhutanje kril grlice, spremljevalke iz prejšnjih svetov v čas večnosti.
#Poezija
Povabilo
Skupnost Pozitivk
Komentarji
2Draga Asta,
lepo si napisala misel, ki je lahko kot molitev, kot spoj z vsem, kot občutek enosti s stvarstvom. Mir, svetlobo in radost potrebujemo za srečo in ko to dobimo imamo ljubezen, ki je večna.
Pozdrav, Titanic
hvala
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Oda človeštvu
